V Azerbajdžanu je trg življenjskih zavarovanj v prvih desetih mesecih leta zabeležil močno rast, s skupno zbranimi premijami v višini 710,7 milijona manatov (419 milijonov dolarjev). Trg neživljenjskih zavarovanj je v istem obdobju zrasel za skoraj 9 %, pri čemer so premije znašale 545 milijonov manatov. Izplačila so se povečala na približno 550 milijonov manatov.

V prvih sedmih mesecih leta 2025 so zavarovalnice v Azerbajdžanu zbrale 937,66 milijona AZN zavarovalnih premij. Izplačila zavarovalnic so znašala skoraj 530 milijonov manatov (310 milijonov dolarjev), kar je 20 odstotkov več kot lani. Največji delež izplačil pripada podjetju PASHA Life Insurance, sledita pa mu PASHA Insurance in Ateshgah Life Insurance. Rast zavarovalniškega trga v Azerbajdžanu vodi življenjsko zavarovanje.

Centralna banka Azerbajdžana je okrepila regulativni okvir za potrošniške kreditne kartice, da bi spodbudila bolj odgovorno zadolževanje. Spremembe so osredotočene na preprečevanje pretiranega zadolževanja prebivalstva. Hkrati se je obseg potrošniških posojil, ki so jih banke odobrila prebivalstvu, povečal za 5,4 % v primerjavi z začetkom leta in dosegel 8,898 milijarde manatov do konca drugega četrtletja 2025. Število kreditnih organizacij se zmanjšuje.

Cena azerbajdžanske nafte se je znižala.

Centralni banki Azerbajdžana in Uzbekistana sta okrepili pogovore o dvostranskih obrestnih vprašanjih. Predstavniki Centralne banke Azerbajdžana (CBA) so obiskali Centralno banko Uzbekistana, kjer sta strani podrobno razpravljali o finančnem poročanju, računovodskih praksah in sorodnih temah, s ciljem krepitve sodelovanja na teh področjih.

Do konca junija 2025 je število transakcij z American Express karticami, izdanimi v Azerbajdžanu, doseglo 7.300, z obsegom približno milijon manatov. Obenem je bilo do 1. julija 2025 preko Medbančnega kartičnega centra Azerbajdžana (ICC) obdelanih 74 milijonov plačilnih transakcij v vrednosti 3,5 milijarde manatov, kar kaže na širitev medbančnih transakcij sredi naraščajočih brezgotovinskih trendov.

V prvi polovici leta 2025 so azerbajdžanske banke zabeležile 37,4 milijona manatov (22,1 milijona USD) nižji čisti dobiček v primerjavi s prejšnjim letom, kar je predstavljalo 6,1-odstotni upad. Kljub temu se je široka denarna ponudba (agregat M3) julija 2025 povečala na 48,468 milijarde manatov, medtem ko so zbirke neživljenjskih zavarovanj v istem obdobju narasle za 7,6 odstotka na 177,57 milijona manatov (104,7 milijona USD).

Azerbajdžan je posodobil napovedi gospodarske rasti, ki kažejo na pozitivno rast v letu 2025. Pričakujejo 3-odstotno rast BDP, medtem ko naj bi se ne-naftni sektor razširil za 4,2 odstotka. Država si prizadeva za diverzifikacijo gospodarstva s povečanjem industrijske proizvodnje in izvoza ne-naftnih izdelkov, pri čemer so se v prvi polovici leta 2025 povečal izvoz cementa, rast pa se nadaljuje tudi pri proizvodnji gradbenega stekla. Medtem je Kazahstan v prvih petih mesecih leta 2025 razširil doseg izvoza kmetijskih proizvodov na evropske trge, pri čemer je trgovina z EU narasla za 11 odstotkov in dosegla 662,2 milijona dolarjev. K temu so prispevali zlasti izvoz žita, moke in živalskih proizvodov.

Strateške devizne rezerve Azerbajdžana so presegle 77 milijard dolarjev in so dosegle rekordno visoko raven, kar je bilo v skladu s pričakovanji. Pred tem je bila ponudba valute na azerbajdžanskem deviznem trgu večja od povpraševanja v prvi polovici leta, tako v gotovinskem kot negotovinskem segmentu.

Centralna banka Azerbajdžana je objavila tečajne liste za 23. julij 2025, kjer je tečaj ameriškega dolarja ostal stabilen pri 1,7000 manata. Turška lira je oslabela na 0,0420 manata, 100 ruskih rubljev pa na 2,1634 manata, medtem ko je evro ojačal na 1,9949 manata. Hkrati so strateške devizne rezerve Azerbajdžana zrasle za 9,4 % in dosegle rekordnih 77,7 milijarde ameriških dolarjev. Tudi Nacionalna banka Kirgizistana je objavila tečajne liste za 23. julij, kjer je som oslabel proti evru, rublju in juanu, medtem ko je dolar ostal stabilen.

Centralna banka Azerbajdžana (AMB) je po enem letu prvič znižala ključno obrestno mero. Obrestna mera je bila znižana za 0,25 odstotne točke, in sicer s 7,25 % na 7 %. Hkrati sta se znižali tudi spodnja in zgornja meja obrestnega koridorja, in sicer na 6 % oziroma 8 %. Odločitev naj bi vplivala tudi na kreditne obrestne mere v državi.

Finančni sektor Azerbajdžana je prejšnji teden doživel pomembne premike, zaznamovane z obsežnimi kapitalskimi naložbami in ključnimi regulativnimi ukrepi Centralne banke. Naložbe v osnovna sredstva so presegle 6,5 milijarde manatov, medtem ko so se posojila v ključnih sektorjih povečala. Centralna banka Azerbajdžana (CBA) bo s 1. avgustom 2025 začela postopno uvajati razmerje likvidnostnega kritja (LCR), glavno komponento mednarodnih bančnih standardov Basel III, kar naj bi okrepilo upravljanje likvidnosti in finančno stabilnost države.

Centralna banka Azerbajdžana (CBA) in Organ za regulacijo finančnih storitev (FSRA) Abu Dabija, ki deluje v okviru Abu Dhabi Global Market (ADGM), sta podpisala memorandum o razumevanju. Ta dogovor je pomemben korak k posodobitvi finančne regulacije in spodbujanju inovacij. Podpisan memorandum poglablja strateške vezi med Azerbajdžanom in ZAE na področju finančnih tehnologij in je bil objavljen s strani Day.Az, ki se sklicuje na CBA. Poleg tega CBA raziskuje sodelovanje na področju islamskih financ s centrom AlHuda.